Predstavitev sebe ali svojega podjetja v digitalnem svetu je danes nujna. Predvsem za podjetja je zelo pomembno, da so prisotna na internetu, saj ta v 21. stoletju predstavlja enega izmed glavnih virov strank, pogosto pa tudi glavni prodajni kanal.
Do spletnega nastopa vsakogar ločijo v osnovi trije elementi – domena, spletno gostovanje in seveda tudi sama spletna stran. V prejšnjem prispevku smo razložili, kaj domena sploh je, danes pa si nekoliko podrobneje oglejmo zadnji del domene, domensko končnico.
Domenski končnici strokovno pravimo tudi vrhnja domena, na spletu pa lahko pogosto zasledimo zapis TLD, ki predstavlja kratice za angleško skovanko Top Level Domain. V grobem domenske končnice delimo na generične (gTLD) ter državne oz. nacionalne (ccTLD).
Pred registracijo domene moramo poznati nekaj pravil oz. priporočil, saj v nasprotnem primeru lahko registriramo domeno z neprimerno domensko končnico.
Registrirati generično ali državno domeno?
Če ste morda ravno želeli registrirati domeno, a se z omenjeno storitvijo prej še nikoli niste srečali, ste verjetno naleteli na prvo težavo. Prav vsi večji registrarji imajo namreč možnost registracije številnih domenskih končnic, zato je povsem razumljivo, če ste se spraševali, katero končnico izbrati. Da se boste pravilno odločili, preberite današnji prispevek v celoti.
Nacionalno domeno izberemo, ko je naš ciljni trg iz točno določene, in hkrati le ene, države. Obstajajo sicer nekatere izjeme, na primer končnico .de registriramo, ko ciljamo na nemško govoreče prebivalstvo – torej ko ciljamo na prebivalce Nemčije, Avstrije in dela Švice. Seveda lahko registriramo tako .de kot .at domeno posebej in na obeh domenah postavimo spletno stran, vendar pa ta rešitev zna biti nekoliko zakomplicirana, saj se moramo izogniti težavi podvojenih vsebin.
Zadržimo se še nekoliko pri nacionalnih domenah in navedimo še nekaj primerov. Bodo vašo ciljno publiko predstavljali le državljani Slovenije? Potem bo prava odločitev registracija domene .si. Nameravate nagovoriti svoje spletne obiskovalce iz Italije? Registrirajte domeno z domensko končnico .it.
Lahko se zgodi, da boste pri registraciji določene nacionalne domene naleteli na težavo, da domene zaradi omejitev ne boste mogli registrirati (npr. zato, ker niste rezident te države). Nikar se ne obremenjujte, saj je v tem primeru registracija generične domene povsem na mestu.
Med glavne oz. najpogostejše generične vrhnje domene sodijo domenske končnice .com, .net in .org, včasih je bila precej priljubljena tudi končnica .info. Kdaj torej izbrati generično domensko končnico? V (vsaj) treh različnih situacijah.
Prva situacija je, ko želimo s spletno stranjo ciljati na več držav. To je največkrat v primeru spletne strani v angleškem jeziku, saj si z njo najverjetneje želimo doseči spletne obiskovalce iz ZDA, Velike Britanije, Avstralije, Nove Zelandije itd.
Druga situacija je, ko želimo imeti na eni domeni postavljenih več jezikovnih različic spletne strani. To obenem pomeni, da z eno domeno ciljamo na spletne obiskovalce, ki govorijo različne jezike. Nekateri spletni mojstri zagovarjajo, da je za različne trge bolje registrirati več nacionalnih domen, spet drugi pa trdijo, da je bolje registrirati le eno domeno in na njej objaviti več jezikovnih različic spletišča.
Tretja situacija pa je, ko si izberemo odlično ime domene s končnico nacionalne vrhnje domene, vendar je ta domena žal že registrirana. Če smo tako prepričani v ime domene, da nikakor ne želimo drugega, je odločitev za generično domeno povsem razumljiva in hkrati tudi pravilna.
Pozorni bodite na konkurenco
Svetujemo vam, da v kolikor je le možno, registrirate več domenskih končnic z enakim imenom domene. V primeru splošnih domenskih imen je to precej redko, saj jih je večina že registriranih, v primeru bolj specifičnih imen pa je ta možnost mnogo bolj realna. Z registracijo več vrhnjih domen se boste zavarovali pred konkurenco, ki ne bo mogla registrirati enakega imena z drugo domensko končnico, poleg tega pa boste poskrbeli tudi za nekoliko večjo obiskanost spletne strani, saj nekateri obiskovalci spletišča obiskujejo z direktnim vnosom spletne povezave v brskalnik, in torej ne prek spletnega iskalnika (npr. Google). Če boste imeli narejene preusmeritve iz preostalih vrhnjih domen na osnovno, boste tako ‘ujeli’ tudi takšne obiskovalce.