Zaklep domene (ang. Domain Lock) je osnovni, a izjemno pomemben varnostni mehanizem, ki ga ponujajo registrarji spletnih domen. Njegov glavni namen je preprečitev nepooblaščenega prenosa domene k drugemu ponudniku, kar ščiti pred morebitno izgubo nadzora nad spletnim naslovom.

Za vsakega lastnika spletnega mesta je skrb za digitalno premoženje nujna, saj so poskusi prevzema domen na spletu realnost. Vklopljen zaklep deluje kot programska pregrada, ki samodejno zavrne zahtevo za prenos, ne glede na to, ali je do nje prišlo zaradi tehnične napake ali namernega zlonamernega poskusa.

Osnovno delovanje zaklepa domene

Ko je funkcija pri registrarju vklopljena, se na ravni osrednjega registra domen aktivira poseben zaščitni status (najpogosteje označen kot clientTransferProhibited). Ta status sistemu jasno sporoča, da mora nemudoma zavrniti in blokirati vsak poskus selitve domene k drugemu registrarju.

Poleg same blokade prenosov zaklep domene pri številnih ponudnikih preprečuje tudi nepooblaščeno spreminjanje kontaktnih podatkov v bazi WHOIS ter spreminjanje imenskih strežnikov (DNS). Ta raven zaščite zagotavlja, da ne more priti do nobenih kritičnih sprememb, dokler lastnik zaklepa ročno ne odstrani.

Postopek vklopa in izklopa zaščite

Upravljanje te varnostne funkcije je zasnovano tako, da je čim bolj preprosto za končnega uporabnika. V nadzorni plošči ponudnika gostovanja ali registracije domen lahko zaklep domene običajno vklopite ali izklopite z enim samim klikom, pri čemer ne potrebujete nobenega specifičnega tehničnega predznanja.

Dobra in priporočljiva praksa je, da je zaklep vklopljen ves čas. Izklopiti ga morate izključno takrat, ko ste se dejansko odločili za prenos domene k novemu registrarju. Takrat zaklep začasno odstranite in šele nato zahtevate avtorizacijsko kodo (EPP), ki je potrebna za uspešno izvedbo selitve.

Preprečevanje zlorab in lažnih prenosov

Spletni napadalci pogosto uporabljajo tehnike lažnega predstavljanja (phishing) ali poskušajo prestreči dostop do e-poštnega predala, da bi sprožili nepooblaščen prenos domene. Če uporabnik v naglici klikne na zavajajočo povezavo in nevede potrdi zahtevo, je brez ustrezne tehnične zaščite domena lahko hitro izgubljena.

Zaklep domene v takšnih kritičnih situacijah deluje kot zadnja varnostna mreža. Tudi če napadalec nekako pridobi dostop do prijavnih podatkov ali avtorizacijske kode, sam prenos ne bo mogoč, dokler je na ravni glavnega sistema aktivirana varnostna blokada.

Napake pri prenosu zaradi zaklenjenosti

Ena najpogostejših težav, s katerimi se pri selitvah srečujejo uporabniki in službe za tehnično pomoč, je neuspešen prenos domene zaradi pozabljenega zaklepa. Stranka prepogosto sproži postopek pri novem ponudniku, osrednji register pa zahtevek takoj zavrne z napako, saj domena pri starem ponudniku ni bila pravočasno odklenjena.

Takšni spodleteli poskusi prenos ustavijo, povzročijo nepotrebne zamude in nekaj slabe volje, zato registrarji opozarjajo, da je prvi in najpomembnejši korak vsake uspešne selitve domene ravno preverjanje statusa in odklep domene v nadzorni plošči.

Pomen za celovito informacijsko varnost

Sodobna podjetja gradijo svojo celotno prepoznavnost in vsakodnevno komunikacijo okoli svojega spletnega naslova. Ukradena domena ne pomeni le nedelujoče spletne strani ali spletne trgovine, temveč tudi izgubo dostopa do uradne elektronske pošte in resno grožnjo ugledu organizacije.

Glede na to, da upravljanje zaklepa domene zahteva zgolj minimalen trud, je njegov prispevek k varnosti informacijskega sistema neprecenljiv. Redno preverjanje teh nastavitev in zavedanje o pomembnosti tovrstne zaščite sta ključna koraka pri ohranjanju varnega digitalnega poslovanja.

The post Kaj pomeni zaklep domene (Domain Lock)? appeared first on Registracija domen.

Prvi vtis ob prihodu na spletno mesto določajo predvsem skrbno izbrani barvni odtenki. Ljudje vizualne dražljaje procesirajo hitreje kot samo besedilo, zato primerne palete takoj ustvarijo določeno razpoloženje. Ustvarjalci namenjajo precejšnjo pozornost ravno tem elementom pri snovanju novih digitalnih projektov.

Nepremišljene izbire odtenkov obiskovalce hitro odvrnejo od nadaljnjega brskanja po določenem spletišču. Nesorazmerne kombinacije premočnih kontrastov namreč utrujajo oči med branjem daljših tekstov. Spletni oblikovalci se zato raje opirajo na preizkušena vizualna pravila, s katerimi uporabnikom zagotovijo zares prijetno izkušnjo.

Pomen psihologije pri izbiri odtenkov

Različne barve v ljudeh prebujajo povsem drugačna čustva in podzavestne asociacije. Modri toni vzbujajo občutek zanesljivosti in varnosti, zaradi česar jim finančne ustanove zelo zaupajo. Topli odtenki, kot sta rdeča in oranžna, pa na drugi strani spodbujajo dinamičnost ter hitre odločitve.

Ustvarjalci morajo pred začetkom dela natančno razmisliti o ciljni publiki. Temne in elegantne barve nagovarjajo kupce prestižnih izdelkov, medtem ko živahne palete privabljajo mlajše generacije. Oblikovalci uskladijo vizualno podobo z vrednotami blagovne znamke, da obiskovalci takoj začutijo tisto pravo sporočilo.

Osnovno pravilo treh barv

Strokovnjaki pri snovanju spletnih strani redno uporabljajo znano pravilo treh barv. Osnovne barve običajno prekrivajo večino prostora ter določajo celoten videz. Sekundarni odtenki podpirajo izbrano osnovo in zapolnijo manjši del zaslona. Tretje barve pa služijo zgolj za izpostavitev pomembnejših interaktivnih elementov.

Takšni strukturirani pristopi uspešno preprečujejo vizualno zmedo in uporabnikom precej olajšajo iskanje informacij. Poudarjeni gumbi za nakup najbolj izstopajo takrat, ko nosijo specifičen kontrasten odtenek. Obiskovalci tako povsem intuitivno sledijo začrtani poti brez tavanja, s čimer se poveča uspešnost spletišča.

Zagotavljanje ustreznega kontrasta

Spletni snovalci morajo na prvem mestu ohranjati berljivost vsebine. Temne črke na svetli podlagi še vedno predstavljajo najbolj zanesljivo izbiro za daljša besedila. Slabi kontrasti med izbranim ozadjem in tekstom namreč hitro odženejo bralce, ker povzročajo precejšen napor pri branju.

Digitalni razvijalci preverjajo barvna razmerja s pomočjo posebnih spletnih orodij (primer: ColorSpace). Tehnični pripomočki natančno izračunajo ustrezen kontrast, da kombinacije ostanejo povsem razločne tudi za slabovidne osebe. Odgovorni ustvarjalci s takšnimi prilagoditvami poskrbijo za enakovredno in nemoteno uporabo vsebine pri vseh obiskovalcih.

Usklajenost s celostno grafično podobo

Spletne strani morajo nujno odražati uradno vizualno identiteto podjetja. Spletni obiskovalci namreč hitro prepoznajo specifične barve, ki jih organizacije že uporabljajo pri rednem komuniciranju. Dosledne podobe močno krepijo zaupanje uporabnikov, saj ti točno vedo, s kom dejansko poslujejo ali komunicirajo preko spleta.

Posamezna odstopanja od predpisanih smernic hitro povzročijo zmedo med stalnimi strankami. Podjetja zato oblikovalcem vedno predajo natančne priročnike celostne podobe z določenimi barvnimi kodami. Razvijalci te vrednosti nato dosledno prenesejo v programsko kodo, s čimer ohranijo profesionalen in poenoten videz blagovne znamke.

Prilagajanje trendom in temnemu načinu

Sodobni trendi nenehno prinašajo nove ideje pri oblikovanju digitalnih vmesnikov. Razvijalci danes množično uvajajo temni način (ang. dark mode), ki bistveno zmanjša obremenitev oči. Uporabniki pametnih telefonov namreč zvečer raje berejo vsebine z manj svetlim ozadjem in prilagojenimi, nežnejšimi barvnimi poudarki.

Oblikovalci zato pripravijo dve povsem ločeni barvni shemi za posamezno spletišče. Svetle različice vsebujejo standardne korporativne barve, medtem ko temne opcije zahtevajo drugačne poudarke za ohranjanje berljivosti. Takšne sodobne tehnične rešitve obiskovalcem omogočajo prijetnejše brskanje in opazno izboljšajo celotno izkušnjo.

The post Barvna shema spletne strani: kako izbrati pravo? appeared first on Registracija domen.

Varno brskanje po spletu nujno zahteva zanesljivo šifriranje vseh podatkov med uporabnikom in obiskanim strežnikom. Spletni brskalniki morajo pred prenosom občutljivih informacij vedno preveriti pristnost izbrane digitalne lokacije. To izjemno pomembno nalogo opravljajo posebna varnostna potrdila – SSL certifikati, ki nedvoumno dokazujejo pravo identiteto lastnika domene.

Posamezno izdano potrdilo pa skoraj nikoli ne deluje povsem samostojno, temveč se raje zanaša na širši sistem medsebojnega potrjevanja. Digitalni svet namreč uporablja strogo določeno hierarhijo, kjer pooblaščeni overitelji jamčijo drug za drugega. Takšno zaporedje povezanih elektronskih podpisov strokovno imenujemo veriga SSL certifikatov (ang. SSL certificate chain), ki preprečuje zlorabe.

Delovanje celotnega sistema zaupanja

Osnovni princip delovanja sistema zelo močno spominja na preverjanje osebnega dokumenta pri obisku pomembne državne ustanove. Varnostnik vam tam verjame izključno zato, ker vašo osebno izkaznico potrjuje priznana uradna institucija. Osebni računalniki na povsem enak način natančno preverjajo digitalne izdajatelje pred vzpostavitvijo varne povezave.

Varnostna struktura je sestavljena iz treh glavnih nivojev, kateri vsi skupaj tvorijo neprekinjeno linijo dokazil. Brskalnik začne preverjanje neposredno pri spletni strani ter nato sledi vsakemu posameznemu koraku navzgor. Postopek preverjanja se uspešno zaključi šele takrat, ko programska oprema doseže najvišji, zaupanja vreden nivo.

Končni potrditveni element za strežnik

Vse varne spletne strani uporabljajo tako imenovani strežniški certifikat, ki predstavlja osnovo celotne obravnavane varnostne hierarhije. Ta pomembna datoteka vsebuje specifično domensko ime ter edinstven javni ključ izbranega spletnega mesta. Njena poglavitna naloga obsega neposredno zaščito vsakodnevne komunikacije med domačim brskalnikom in oddaljenim računalnikom.

Strokovnjaki to glavno datoteko poimenujejo preprosto kar strežniški SSL certifikat za izbrano domeno, ker zmeraj predstavlja osnovo varnega komuniciranja. Pooblaščeni izdajatelji obvezno podpišejo ta dokument s svojim unikatnim varnostnim ključem, preden ga skrbniki dokončno namestijo. Uporabniški brskalniki nato preberejo omenjeni zaščitni žig ter zahtevajo preverjanje vseh višjih inštanc.

Vmesni členi kot pomembni povezovalci

Srednji del te varovalne arhitekture običajno sestavljajo vmesni SSL certifikati, ki delujejo predvsem kot nekakšen zanesljiv zaščitni blažilnik. Njihov edini namen predstavlja strogo ločitev glavnih overiteljev od neposrednega izdajanja dokumentov za posamezne spletne domene.

S tem posegom se drastično zmanjša varnostno tveganje glede kompromitacije najbolj občutljivih krovnih sistemov. Vsak takšen specifičen povezovalni element vsebuje digitalni podpis tiste ustanove, ki se nahaja neposredno nad njim. Včasih kompleksen sistem uporablja celo več zaporednih vmesnih stopenj, preden poizvedba uspešno doseže glavni korenski nivo. Strežniki morajo brskalnikom obvezno posredovati celoten paket teh dokumentov, sicer se varna povezava takoj prekine.

Korenski certifikati na samem vrhu

Najvišjo možno stopnjo zaupanja zmeraj predstavljajo korenski certifikati, ki so že predhodno in povsem varno vgrajeni znotraj vseh sodobnih operacijskih sistemov. Ta temeljna potrdila izdajajo izključno izjemno strogo nadzorovane mednarodne organizacije z brezhibnim varnostnim ugledom (ang. Certificate Authorities – CA). Njihov zasebni ključ danes velja za najbolj skrbno varovano skrivnost internetnega sveta.

Korenski certifikati predstavljajo osnovni temelj zaupanja, zato imajo običajno izredno dolgo življenjsko dobo, ki lahko traja tudi več desetletij. Izdajatelji jih podpišejo kar sami, saj nad njimi ni več nobene višje inštance za preverjanje. Spletni brskalniki preprosto zaupajo vsaki strani, ki uspešno dokaže povezavo s tem glavnim potrdilom.

Preverjanje in odpravljanje morebitnih napak

Osebni računalnik ob vsakem novem obisku zmeraj kriptografsko preveri prav vsak posamezen člen v tem izjemno zapletenem digitalnem nizu. Napredni algoritmi zelo natančno primerjajo ustreznost vseh datumov, veljavnost priloženih podpisov ter morebiten preklic prejetih serijskih številk.

Celoten proces traja zgolj nekaj milisekund in vsem uporabnikom prinaša miren spanec. Administratorji občasno povsem nehote pozabijo pravilno namestiti zahtevana vmesna potrdila, kar žal privede do zoprne in prekinjene varnostne verige. Uporabnike v takšnih primerih preseneti opozorilo o nevarni povezavi, čeprav dotično spletno mesto sploh ni zlonamerno.

The post Kaj pomeni veriga SSL certifikatov (certificate chain)? appeared first on Registracija domen.

Vsaka spletna stran za svoje nemoteno delovanje potrebuje ustrezen prostor in računalniško moč, ki jo zagotavljajo zmogljivi strežniki v ozadju. Ko uporabniki brskajo po različnih vsebinah, ti oddaljeni računalniki neprestano obdelujejo njihove zahteve ter pošiljajo prave informacije nazaj na zaslone, zato je razumevanje teh osnovnih procesov pomembno za uspešno upravljanje spletnih projektov.

Glavni ponudniki gostovanj vedno natančno spremljajo porabo strežniških virov, saj s tem preprečijo nedosegljivost storitev ob morebitnih nepričakovanih skokih spletnega prometa. Administratorji morajo redno nadzirati tehnične parametre, ker le tako zagotovijo optimalno odzivnost in dobro uporabniško izkušnjo za vse obiskovalce.

Centralna procesorska enota oziroma strežniški CPU

Procesorji predstavljajo prave možgane celotnega sistema, saj izvajajo vse potrebne matematične in logične operacije znotraj programske kode. Kadar nekdo obišče določen zavihek, ti čipi nemudoma začnejo preračunavati ukaze, da bi pravilno izpisali želeno vsebino. Zahtevnejša spletišča z veliko interaktivnimi elementi posledično potrebujejo precej več te računske moči.

Skrbniki spletnih mest hitro opazijo preobremenjenost procesorja, ko se strani začnejo nalagati občutno počasneje kot običajno. Obiskovalci v takšnih primerih pogosto nestrpno čakajo pred praznimi zasloni, kar hitro privede do padca obiska in nezadovoljstva. Optimizacija programske opreme zato še kako pomaga pri zmanjševanju nepotrebne obremenitve teh pomembnih komponent.

Delovni spomin ali pomembnost kapacitete RAM

Strežniki uporabljajo delovni spomin za izjemno hitro začasno shranjevanje podatkov, ki jih v določenem trenutku aktivno obdelujejo. Večja količina tega spomina omogoča hkratno oskrbovanje bistveno večjega števila vzporednih procesov, pri čemer sistemu ni treba nenehno brskati po počasnejših fizičnih pogonih.

To močno pospeši celotno delovanje platforme. Dinamične trgovine in obsežni forumi porabijo ogromno strežniških virov, saj morajo za vsakega posameznika ohranjati edinstvene seje ter nakupovalne košarice. Če razpoložljiva kapaciteta ne zadošča, računalniki začnejo posegati po nadomestnih rešitvah na trdem disku. Takšni prisilni ukrepi drastično podaljšajo čas, ki ga obiskovalci porabijo za odpiranje želenih povezav.

Pomen hitrosti branja in pisanja (I/O)

Oznaka vhodnih in izhodnih operacij nam pove, kako hitro strežniški diski dejansko preberejo shranjene informacije ter zapišejo nove spremembe. Sodobne platforme se pri vsakem kliku zanašajo na bliskovito prenašanje različnih datotek, zato prepočasni diski kmalu postanejo nevarno ozko grlo, s čimer se ustvarijo nepotrebni zastoji pri prenosih.

Današnji ponudniki gostovanj večinoma nameščajo izredno zmogljive pomnilniške enote, ki zagotavljajo bliskovito izvajanje vseh zahtevkov brez opaznih zamud. Strokovnjaki kljub temu redno preverjajo te hitrosti prenosa, ker želijo obdržati odzivnost aplikacij na najvišjem možnem nivoju. Zanesljivo zapisovanje informacij namreč ohranja stabilnost tudi ob množičnih prijavah novih uporabnikov.

Omejitve pri deljenih in namensko zakupljenih okoljih

Večina manjših projektov domuje na skupnih infrastrukturah, kjer si več različnih lastnikov neprestano deli povsem iste strojne zmogljivosti. Upravljavci omrežij zato vzpostavijo natančne omejitve porabe virov, s katerimi preprečijo, da bi ena sama koda monopolizirala celoten sistem. Takšni mehanizmi vselej zagotavljajo dokaj pravično razdelitev vseh razpoložljivih virov.

Sistemi pri prekoračitvah teh postavljenih limitov avtomatsko upočasnijo določeno spletno stran, občasno pa obiskovalcem prikažejo celo opozorilo o nedosegljivosti. Lastniki morajo takrat čim prej poiskati glavni vzrok za pretirano porabo ter ustrezno ukrepati. Včasih zadošča zgolj posodobitev vtičnikov, spet drugič pa prehod na zmogljivejši paket spletnega gostovanja.

Načini za zmanjševanje prekomerne porabe virov

Tehnične ekipe posvečajo ogromno pozornosti pisanju čiste kode, saj s tem močno zmanjšajo nepotrebne zahteve po dodatni procesorski in pomnilniški moči. Namestitev naprednih predpomnilnikov omogoča shranjevanje že izračunanih podstrani, zato sistemom ob naslednjih obiskih ni treba ponovno opravljati enakega dela. Pametni ukrepi precej sprostijo celotno infrastrukturo.

Redno vzdrževanje in sprotno brisanje zastarelih datotek močno pripomoreta k ohranjanju stabilnega digitalnega okolja na dolgi rok. Odgovorni ustvarjalci nenehno pregledujejo analitična orodja, da pravočasno prepoznajo morebitna ozka grla pred zagonom večjih oglasnih kampanj. Učinkovita razporeditev strežniških moči namreč omogoča neprekinjeno rast uspešnih spletnih zgodb.

The post Kaj pomeni poraba strežniških virov (CPU, RAM, I/O)? appeared first on Registracija domen.

Ko se odločite za premik spletne strani na nov strežnik ali pa zgolj zamenjate ponudnika elektronske pošte, morate spremeniti nekatere osnovne nastavitve domene. Čeprav nov naslov v nadzorni plošči vpišete v nekaj sekundah, pa preostanek sveta te spremembe ne vidi takoj. Ta vmesni čas, ko se novi podatki širijo po celotnem internetu, imenujemo DNS propagacija.

Razumevanje tega procesa vam prihrani marsikatero skrb, ko spletna stran po selitvi na videz še vedno ne deluje pravilno. Gre namreč za povsem naraven in nujen tehnični postopek, pri katerem si na tisoče različnih strežnikov po vsem svetu izmenja in posodobi informacije o domeni.

Kaj točno je DNS propagacija?

Internet si lahko predstavljate kot ogromen telefonski imenik, ki prevaja imena spletnih strani v številčne IP naslove. Ko pri svojem ponudniku spremenite ta prevod, se mora novi podatek razširiti do vsakega posameznega internetnega ponudnika na svetu. Procesu osveževanja teh globalnih imenikov strokovno rečemo DNS propagacija.

Dokler propagacija ni v celoti zaključena, se obiskovalcem prikazujejo različni rezultati. Nekateri bodo že takoj videli novo spletno stran, medtem ko bodo drugi, včasih celo sosedje na drugem internetnem omrežju, še vedno preusmerjeni na stari strežnik. To je povsem normalen del prehoda in ne pomeni, da ste pri nastavitvah naredili napako.

Vloga predpomnilnika in lokalnih ponudnikov

Da bi brskanje po spletu potekalo čim hitreje, si internetni ponudniki pogosto shranijo DNS zapise v svoj lokalni spomin oziroma predpomnilnik. Ko uporabnik vtipka domeno, sistem ne preverja glavnega vira, ampak uporabi lokalno shranjeno različico. S tem se močno pospeši nalaganje strani za končnega uporabnika.

Težava pri selitvah nastane, ker ti lokalni ponudniki ne vedo, da ste vi medtem že spremenili nastavitve. Oni še vedno zaupajo svojim starim, shranjenim podatkom in obiskovalce pridno pošiljajo na stari naslov. Šele ko se njihov lokalni spomin samodejno osveži, bodo prevzeli novo pot in ljudi usmerili na pravo mesto.

Pomen vrednosti TTL (Time to Live)

Čas osveževanja spomina ni prepuščen naključju, ampak ga določa vrednost, imenovana TTL. Ta parameter vam omogoča, da internetnim ponudnikom sporočite, kako dolgo naj obdržijo shranjene zapise, preden ponovno preverijo glavni strežnik za morebitne spremembe.

Če imate TTL nastavljen na 24 ur, bodo lokalni strežniki po svetu stari naslov v spominu držali natanko en dan, zato izkušeni skrbniki pred načrtovano selitvijo spletne strani to vrednost namerno znižajo na vsega nekaj minut. S tem precej pospešijo proces širjenja novih informacij, ko do same selitve dejansko pride.

Koliko časa običajno traja osvežitev?

V teoriji in po uradnih tehničnih standardih lahko popolna propagacija DNS zapisov po vsem svetu traja od 24 do 72 ur. Ta časovni okvir predstavlja najdaljšo možno dobo, v kateri morajo absolutno vsi strežniki na svetu zavreči stare zapise in uspešno prevzeti nove. V praksi pa se stvari k sreči odvijajo precej hitreje.

Večina sprememb je danes vidna že v nekaj urah ali celo minutah, še posebej, če ste predhodno pravočasno prilagodili vrednosti TTL. Kljub temu pa je med selitvami pametno ohraniti stari strežnik aktiven še nekaj dni, da ne izgubite tistih obiskovalcev, pri katerih osvežitev poteka nekoliko počasneje.

Kako preveriti, ali je postopek zaključen?

Čeprav morda vi na svojem računalniku že vidite novo stran, to še ne pomeni, da jo vidijo tudi uporabniki v drugih državah ali na omrežjih drugih operaterjev. Zato se za preverjanje dejanskega stanja uporabljajo posebna spletna orodja za preverjanje DNS propagacije (npr. DNS Checker), ki so brezplačno dostopna na spletu.

Ta orodja delujejo tako, da preverijo domeno iz več deset različnih lokacij po celem svetu hkrati. Na preprostem seznamu ali zemljevidu vam jasno pokažejo, kje se novi zapisi že upoštevajo in kje sistem še vedno vrača stari IP naslov. Ko vsa mesta za preverjanje pokažejo nove podatke, ste lahko prepričani, da je sprememba uspešno in v celoti zaključena.

The post Kako deluje DNS propagacija in koliko časa traja? appeared first on Registracija domen.

Najprej povejmo nekaj malega o tem, kaj SSL certifikat sploh je. SSL, ali po angleško Secure Sockets Layer, je protokol kriptografiranja, ki poskrbi za to, da so izmenjani podatki med obiskovalcem in spletno stranjo tajni in neberljivi tretjim osebam, ki bi utegnile prežati na pomembne podatke.

Prav zato je SSL certifikat praktično nujen za vse spletne trgovine in spletne strani, ki operirajo z občutljivimi podatki, kot so; številke kartic, tekočih računov in podobno. SSL je postal celo tako zelo pomemben del spletne strani, da spletni iskalnik Google strani brez certifikata prikazuje kot strani, ki niso varne. To pa nikakor ni dobro za obisk, kot tudi ne s stališča spletne optimizacije.

In koliko stane takšen SSL certifikat?

Na tem mestu povejmo, da ne obstaja zgolj ena vrsta SSL certifikata, pač pa je teh več. Razlikujejo se predvsem v tem, kako visoko stopnjo varnosti nudijo, kar pa pomeni tudi določene razlike v ceni. Morda tega niste vedeli, a na svojo spletno stran lahko namestite tudi povsem brezplačen SSL certifikat. To se načeloma ne priporoča, a če ga imate namen vseeno namestiti, potem naj bo to zgolj na spletnih straneh, ki ne pobirajo občutljivih podatkov svojih uporabnikov in so zgolj informacijskega značaja.

Navadno boste morali za namestitev brezplačnega SSL certifikata poskrbeti sami, njegova veljavnost je omejena na nekaj mesecev ali pol leta, ne ponuja pa nikakršnega zavarovanja ali garancije v primeru izgubljenih podatkov. Če boste sami nameščali SSL certifikat, nikar ne pozabite na ustrezno preusmeritev povezav strani, saj se bo po novem vaša domena pričela s https in ne več s http.

Najcenejši SSL certifikat

Ker je pri tej temi, tako kot povsod drugje, pomembna tudi cena, povejmo, da se najcenejši in zaupanja vreden SSL certifikat imenuje DV SSL ali domenski certifikat. Gre za splošen certifikat, pri katerem se preveri zgolj lastništvo domene, stopnjo zaupanja pa lahko ocenimo kot splošno.

Navadno se uporablja za bloge in enostavnejše spletne strani, na katerih ne poteka pobiranje občutljivih podatkov s strani uporabnikov. V okencu brskalnika bo takšna spletna stran označena kot varna in Google jo bo imel precej raje kot sicer. Takšen domenski certifikat vam je na voljo že za slabih 20 €.

Poslovni SSL certifikat

Ko govorimo o poslovnih SSL certifikatih ali (OV SSL), povejmo, da gre za certifikat katerega stopnja varnosti je ocenjena na visoko. Posebnost tega certifikata je, da poleg domenske verifikacije s strani izdajatelja certifikata, sledi še preverba samega podjetja, ki certifikat kupuje.

V primeru, da podjetje za svojo poslovno spletno stran potrebuje SSL certifikat, se priporoča za nakup poslovni ali razširjeni (EV SSL) certifikat, ki pa je hkrati tudi najdražji.

Koliko stanejo najdražji SSL certifikati?

Med najdražje SSL certifikate štejemo tako imenovane wildcard in multi-domain različice prej omenjenih certifikatov. Ti stanejo tudi nekaj sto pa vse do cca 600 €, in nudijo najboljšo možno zaščito ter precejšnjo finančno garancijo v primeru vdora in povzročene škode. Dodajmo še, da pri EV SSL, wildcard ne obstaja.

The post Koliko stane SSL certifikat? appeared first on Registracija domen.

VPS gostovanje ali Virtual Private Server je opcija gostovanja za večja podjetja ali posameznike z več spletnimi stranmi. Po VPS gostovanjih navadno posežejo spletne agencije, ki že imajo večje število strank oziroma imajo to v planu.

VPS gostovanje je dražje od deljenega, kar seveda ni nenavadno, saj gre dejansko za najem svojega »kosa« strežnika. To pomeni, da boste imeli znotraj strežnika v lasti svoj privatni strežnik z vnaprej določenimi strežniškimi kapacitetami in zmogljivostmi.

1. Zakup strežnika znotraj strežnika

Vam VPS gostovanje in vse, kar smo o njem napisali do zdaj, zveni zapleteno? Naj vam razložimo. Na fizičnem serverju pri ponudniku gostovanja boste zakupili svoj prostor, ki bo na virtualen način postal vaš osebni strežnik. Tako boste povsem neodvisni od preostalih paketov gostovanj, ki se bodo nahajali na istem strežniku.

Na svoj virtualni strežnik boste lahko nalagali svojo programsko opremo in ga nastavljali po lastnih željah. Ker si virtualnega strežnika ne boste delili z drugimi, boste vedno deležni zakupljenega prostora in hitrosti prenosa.

2. Najugodnejša varianta »lastnega« strežnika

V primerjavi z zakupom namenskega gostovanja bo VPS gostovanje precej prijaznejše do vašega žepa. Pri namenskem gostovanju je potrebno zakupiti celoten (fizični) strežnik in poskrbeti za njegovo delovanje. Torej, poskrbeti je treba za programsko opremo, zagotoviti prenos podatkov in pravilno delovanje samega strežnika. Če nimate dovolj znanja s tega področja, boste potrebovali IT strokovnjaka, ki pa seveda spet stane.

Pri VPS gostovanju pa so te zadeve nekoliko ugodnejše. Odpade tudi visok strošek za električno energijo. Fizični strežnik je v lasti ponudnika gostovanja, zato je ta strošek na njegovi strani. Je pa prav tako potrebno imeti nekaj IT znanja okoli samih nastavitev in nalaganja programske opreme, razen če se odločite za vzdrževano VPS gostovanje, ki pa je seveda dražje.

3. Slabost – odvisnost od fizičnega strežnika

Tako kot povsod drugje ima tudi VPS gostovanje določene prednosti in slabosti. Največja slabost je odvisnost od samega fizičnega strežnika. Če bo šlo karkoli narobe s strežnikom, na katerem imate zakupljen lasten virtualni prostor, se bo to odrazilo tudi pri vas.

Pred najemom gostovanja si torej zastavite ustrezna vprašanja in ugotovite, kateri način spletnega gostovanja je pravi za vas. Kaj potrebujete, brez česa ne morete in koliko si lahko privoščite. Svetujemo vam, da se z vprašanji obrnete kar neposredno na ponudnika gostovanja, ki vam bo znal najbolje razložiti, kateri tip gostovanja je za vas najustreznejši.

The post 3 lastnosti VPS gostovanja appeared first on Registracija domen.

Reseller gostovanje je gostovanje, ki ga podjetje zakupi zase z namenom nadaljnje prodaje. Se pravi, da imate potencial tržiti spletno gostovanje in želite pri tem tudi nekaj zaslužiti. Bistveno je, da znate sestaviti ugodne pakete za stranke, ki jim boste ponujali storitev gostovanja njihovih spletnih strani. Tu vam bodo najbolj v pomoč primerjave s konkurenčnimi ponudbami.

Po navadi se začne tako, da podjetnik ali podjetje zakupi večji paket gostovanja, ker ima v lasti več spletnih strani. Ker se ukvarja s postavljanjem spletnih strani, se hitro pripeti povpraševanje po gostovanju. Zakaj stranke pošiljati drugam, če pa jim lahko sami ponudite gostovanje? Odgovor na to vprašanje je sila enostaven in logičen.

Prednosti reseller gostovanja

Vsekakor je največja prednost tovrstnega gostovanja v tem, da za delovanje strežniškega sistema poskrbi ponudnik spletnega gostovanja. Na vas bo le, da »potržite« pakete svojim strankam in da jim ponudite pomoč v primeru, da bi jo potrebovale.

Vašim strankam boste lahko ponudili lastne dostope do nadzorne plošče, kjer bodo lahko urejale vse, kar pritiče tovrstnim paketom. Kakovostni ponudniki spletnega gostovanja vam bodo ponudili vso možno podporo in vam pomagali v primeru, ko se bo vaša stranka z vprašanjem obrnila na vas. Prav tako boste deležni WHM dostopa, s pomočjo katerega boste lahko ustvarjali poljubno velike pakete in strankam kreirali neomejeno število dostopov do cPanel računov.

Za koga je primerno reseller gostovanje?

Vsekakor za spletne agencije, ki se ukvarjajo s postavitvijo spletnih strani in imajo po tej poti veliko povpraševanja tudi po gostovanju. Z lastnimi paketi na ta način agencije seveda še dodatno zaslužijo.

Reseller gostovanje navadno pomeni:

• neomejeno število parkiranih domen,
• neomejen prenos podatkov,
• antispam in antivirusna zaščita,
• neomejeno e-poštnih računov,
• neomejeno FTP računov,
• spletno urejanje datotek.

Torej, če ste podjetnik ali podjetje, ki se ukvarja s spletnimi stranmi, ste zagotovo prepoznali svojo priložnost za dodaten zaslužek. Ta ob premišljeno kreiranih paketih in trenutnim povpraševanjem sploh ni majhen. Dejansko je največje delo narejeno s tem, ko stranki ponudite primerno spletno gostovanje po zadovoljivi ceni, ji date dostop do nadzorne plošče in ji ponudite pomoč v primeru, da jo potrebuje.

Kje naročiti reseller gostovanje?

Če prostor na spletu v večini potrebujete za spletne strani, katerih primarni obiskovalci so iz Slovenije, potem je reseller gostovanje vsekakor najbolje zakupiti pri domačem ponudniku. Ponudnikov je kar nekaj, seveda pa se s svojimi ponudbami razlikujejo tako po ceni kot kakovosti.

Svetujemo vam, da preverite ponudo reseller gostovanja ponudnika Prasicek.si, ki se lahko pohvali z dolgo tradicijo, sodobnimi strežniki z izjemnimi strežniškimi kapacitetami, denarnici prijaznimi cenami reseller paketov in več kot odlično podporo naročnikom.

Reseller gostovanje: https://www.prasicek.si/reseller-gostovanje

Pri ponudniku Prasicek.si boste deležni uporabniku prijazne kombinacije nadzornih plošč WHM in cPanel, kjer boste tako vi – »reseller« paketov – kot tudi končni naročnik enostavno upravljali z zakupljenim spletnim prostorom. Omeniti velja tudi dejstvo, da omenjeni ponudnik omogoča namestitev brezplačnih SSL certifikatov izdajatelja Let’s Encrypt. Namestitev je povsem enostavna, saj uporabnik v nadzorni plošči cPanel le izbere želeno domeno in nato z enim klikom namesti SSL certifikat.

In kar je prav tako pohvalno – reseller gostovanje lahko pri ponudniku Prasicek.si najprej brezplačno testirate in se na ta način prepričate, ali storitev ustreza vašim zahtevam.

The post Reseller gostovanje – za izdelovalce spletnih strani appeared first on Registracija domen.

Našli ste popolno domeno, ko pa ste jo želeli registrirati, ste ugotovili, da je že zasedena. Kaj lahko naredite? Kontaktirajte trenutnega lastnika želene domene in preverite, ali vam jo je pripravljen prodati. V večini primerov boste naleteli na negativen odgovor, ali pa se pripravite na visok finančni vložek. Alternativo predstavlja registracija druge domene. Kako izbrati pravo domeno, vam predstavimo v tokratni objavi.

Zakaj morate biti izbirčni?

Izbira ustrezne domene je včasih pomembna prav tako, kot na primer izbira lokacije poslovalnice vašega podjetja, saj lahko odloča o tem, ali boste poslovali uspešno ali ne. Povedano drugače, odlična domena bo odlično vplivala na vaš spletni posel. Pri izbiri domene zato upoštevajte naslednje štiri dejavnike.

1. Enostavnost

Domena mora biti enostavna in hitro zapomljiva. To pomeni, da jo lahko hitro zapišete in da če jo sogovorniku poveste po telefonu, si jo bo ta hitro zapomnil.

2. Blagovna znamka

Pomembno je, da izberete ime domene, ki je povezano z vašo blagovno znamko. Ne glede na to, ali že imate prepoznavno znamko ali jo šele gradite, le-to uporabite tudi pri izbiri domene.

3. Povezljivost z družbenimi omrežji

Poleg spletne strani morate biti prisotni še na družbenih omrežjih. Ko boste registrirali domeno, naj njeno ime postane tudi del družbenih omrežij, na primer: moja-znamka.si naj bo na Facebooku – facebook.com/moja-znamka, Twitter račun naj bo @moja-znamka itn.

4. Različne kombinacije

Kot smo napisali že na začetku prispevka, se lahko zgodi, da je vaša želena domena že zasedena. Ko dobite idejo o svoji idealni domeni, pripravite še nekaj njenih različic, da boste pripravljeni v primeru tega scenarija. Na tem mestu velja poudarjati, da je registriranih že več kot 120 milijonov domen s končnico .COM. Če ima vaša idealna domena to končnico in je že zasedena, uporabite katero drugo generično, nacionalno ali tematsko domeno. Več o izbiri prave domenske končnice smo pisali že v objavi Prednosti izbire ustrezne domenske končnice.

V pomoč pri izbiri ustrezne domene vam bo tudi generator imen domen domainscope.com.

Štirje načini za izbiro proste domene

Če je vaša želena domena zasedena (na primer moja-znamka.si), obstajajo vsaj štirje načini, da poiščete ustrezno domeno, ki je še prosta.

1. Za primer vzemimo, da je ime vašega podjetja Vrtnarstvo Vrtnica. Predpostavimo, da je domena vrtnarstvo-vrtnica.si že zasedena. V tem primeru izberete vrtnica.si.
2. Dodajte še eno besedo, v našem primeru vrtnarski-center-vrtnica.si, ali pa uporabite drugačno zaporedje teh besed.
3. Če nič od tega ni na voljo, dodajte lokacijo svojega podjetja, na primer vrtnica-ljubljana.si.
4. Kot smo že zapisali, pa vam izbiro lahko olajša domenska končnica. Registrirate lahko domeno vrtnarstvo-vrtnica s končnico .com, .net, .shop ali izberete katero drugo končnico. Na voljo jih imate več kot 1.200!

Pri izbiri domene pa pazite, da ne kršite pravil blagovnih znamk, tako na primer ne morete registrirati domene coca-cola.shop, ker niste lastnik te blagovne znamke.

Kje preveriti in kupiti domeno?

Na izbiro imate številne tuje in slovenske ponudnike. Ob obisku spletne strani izbranega ponudnika v iskalno okno vpišite želeno domeno in takoj boste dobili odgovor, ali je ta prosta. Priporočamo vam ponudnika NEOSERV, ki ponuja več kot 670 domenskih končnic, obenem pa nudi tudi garancijo najnižje cene v Sloveniji.

The post Želena domena je zasedena, kaj pa zdaj? appeared first on Registracija domen.

Če vam je področje spletnih domen vsaj malo domače, potem ste zagotovo že slišali za tematske domene, katerih priljubljenost na internetu zelo hitro narašča. Ko smo pred leti želeli registrirati domeno, smo imeli na izbiro relativno malo domenskih končnic. Na primer za stran v slovenskem jeziku so v poštev prišle končnice .SI, .COM in .NET, morda tudi .INFO in .ORG, kaj drugega pa niti ne. Danes je zgodba povsem drugačna.

Proti koncu leta 2013 so se pričele pojavljati tematske domene, ki so v svet domenskih končnic prinesle izjemno svežino in raznolikost. Še vedno se redno pojavljajo nove, trenutno pa jih je skupaj že krepko preko tisoč. Pohvaliti gre tudi nekatere slovenske registrarje, ki so svojo ponudbo domen močno razširili. Eden izmed takšnih je denimo NEOSERV, pri katerem lahko registrirate okoli 400 različnih tematskih domen.

Katere so priljubljene tematske domene?

Tematske domenske končnice lahko smiselno razdelimo v skupine, ki opisujejo posamezno dejavnost, interes ali hobi:

• Avtomobilizem: .REPAIR, .TIRES, .LIMO, .CAB, .CAR, .AUTO, .PARTS
• Hrana in pijača: .PIZZA, .PUB, .MENU, .DIET, .BAR, .BEER, .WINE, .RECIPES
• Izobrazba: .EDUCATION, .EXPERT, .HOW, .UNIVERSITY, .STUDY, .COURSES
• Marketing: .SHOP, .AGENCY, .BUSINESS, .DEALS, .SOLUTIONS, .CONSULTING
• Posel: .FINANCE, .LOAN, .COMPANY, .NETWORK, .CENTER, .CAREER, .MONEY
• Potovanje: .TOURS, .GUIDE, .VACATIONS, .WORLD, .FLIGHTS, .PLACE, .WORLD
• Šport: .YOGA, .SURF, .SKI, .RUN, .COACH, .TENNIS, .FOOTBALL, .BIKE, .FIT
• Tehnologija: .TECH, .SYSTEMS, .ONLINE, .DIGITAL, .SUPPORT, .CODES
• Zabava: .BLOG, .CLUB, .PARTY, .TOP, .LOL, .GAMES, .LIFE, .POKER, .FUN

Našteli smo le nekaj izmed mnogih priljubljenih tematskih domen, seveda pa je izbira še veliko večja. Brez kančka dvoma boste tudi za svoj posel ali dejavnost zagotovo uspeli poiskati domensko končnico, ki bo ugodila vašim potrebam.

10 najpogosteje registriranih tematskih domen

Mislite, da bi znali našteti vsaj tri tematske domene, ki se na spisku najpogosteje registriranih uvrščajo v sam vrh? Dovolite, da vam pomagamo. Po podatkih spletnega portala nTLDstats.com je seznam sledeč:

1. .LOAN – 2.474.267 registracij
2. .XYZ – 2.329.145 registracij
3. .TOP – 2.228.144 registracij
4. .CLUB – 1.288.186 registracij
5. .VIP – 880.453 registracij
6. .ONLINE – 804.014 registracij
7. .WIN – 694.446 registracij
8. .WANG – 616.100 registracij
9. .MEN – 551.299 registracij
10. .SHOP – 550.800 registracij

Zakaj se odločiti za registracijo tematske domene?

Razmišljate o tem, da bi registrirali tematsko domeno? Vaše razmišljanje lahko le podpremo, saj imajo tematske domene nekaj izjemnih prednosti, ki se jih zaenkrat zaveda le malo ljudi:

• so izvirne in mnogo bolj unikatne od generičnih in nacionalnih domen,
• obiskovalcu takoj dajo vedeti, o čem bo govora na spletni strani,
• v kombinaciji s tematskimi končnicami je na voljo je še zelo veliko odličnih domenskih imen,
• cene tematskih domen so v povprečju podobne cenam drugih domen,
• brez težav jih registrirate tudi pri nekaterih domačih registrarjih (npr. pri NEOSERV).

Svetujemo vam, da na strani registrarja čim prej preverite prostost želene tematske domene. V kolikor bo ta prosta, se z registracijo ne obotavljajte, saj nikoli ne veste, kdaj jo bo registriral nekdo drug. Morda prav v naslednjih dneh.

The post Tematske domene, ki jih ne smete spregledati appeared first on Registracija domen.